-
1 same
[seim] 1. adjective1) (alike; very similar: The houses in this road are all the same; You have the same eyes as your brother (has).) enak2) (not different: My friend and I are the same age; He went to the same school as me.) enak3) (unchanged: My opinion is the same as it always was.) enak2. pronoun((usually with the) the same thing: He sat down and we all did the same.) isto3. adverb((usually with the) in the same way: I don't feel the same about you as I did.) enako- at the same time
- be all the same to
- same here
- same-sex marriage* * *[séim]1.adjectiveisti, enak, podoben; omenjeni, rečeni; figuratively nespremenjen, enoličenat the same time — istočasno, hkratithe same juridically commerce istithe same as — oni isti, kijust the same — popolnoma, čisto istimuch the same — skoraj (da) isti, malone istithe very (just the, exactly the) same thing — popolnoma isto, prav istoby the same token — v zvezi s tistim, kar je rečenoit is much the same — to je v glavnem isto, prilično istoit's the same old story — to je stara zgodba, stara pesemhe did it with this same knife — to je storil prav s tem nožem;2.pronounisti, omenjena osebasame here colloquially tako gre tudi meni; tako je tudi s tem;3.adverb the same — isto tako, na isti načinall the same — vendarle, vseenojust the same colloquially prav tako, na isti način(the) same to you — enako (odgovor na kako željo, voščilo) -
2 pretty
['priti] 1. adjective1) ((not usually of boys and men) pleasing or attractive: a pretty girl/tune/picture/dress.) čeden2) (used jokingly: This is a pretty mess!) lep2. adverb(rather: That's pretty good; He's pretty old now.) precej- prettily- prettiness
- pretty much the same
- alike
- pretty well* * *I [príti]adjective ( prettily adverb)ljubek, čeden, prisrčen, dražesten, mikaven; afektiran, izumetničen, gizdav; colloquially precejšenAmerican a pretty pass — kritičen položajII [príti]nounlep človek, lepa stvar; vrezan rob v kozarcu; American plural okraski, lepe oblekemy pretty — lepotec (-tička) moj(a), moja draga, moj dragiIII [príti]adverbprilično, precejpretty good — kar dober, ne slabslang sitting pretty — kot ptička na vejiIV [príti]transitive verb to pretty up — polepšati -
3 talk away
transitive verb kar naprej, neprestano govoriti; prekramljati; eno in isto ponavljati -
4 true
[tru:]1) ((negative untrue) telling of something that really happened; not invented; agreeing with fact; not wrong: That is a true statement; Is it true that you did not steal the ring?) resničen2) ((negative untrue) accurate: They don't have a true idea of its importance.) pravi3) ((negative untrue) faithful; loyal: He has been a true friend.) resničen4) (properly so called: A spider is not a true insect.) pravi•- trueness- truly* * *I [tru:]1.adjectiveresničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen; juridically zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla); technical točen, pravilen (položaj); uravnotežen; biology čiste rasetrue copy — veren, točen prepistrue friend — pravi, zvest prijateljtrue to oneself — zvest, dosleden sam sehitrue to life ve — ren, realno prikazanis it true that...? — je res, da...'?(it is) true — res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakortrue he is an artist — res (vsekakor, resnično) on je umetnikto come true — uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)to prove (to be) true — izkazati se za resnično, za pravo;2.adverbresnično; zaresto shoot true — točno streljati; zadeti;3.noun the true — (kar je) resnično (pravilno, točno)in true — pravilno, točnoout of true — nepravilno, napačno, netočnoII [tru:]transitive verbtechnical dobro (točno, pravilno) izvesti, uravnati, naravnati; centrirati (kolo itd.)
См. также в других словарях:
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕsta — e ž, rod. ed. stil. vrsté (ŕ) 1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri: vrsta se je pretrgala, strnila; otroci so naredili vrsto; poravnati vrsto; stopiti iz vrste; vključiti se v vrsto; dolga,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léto — 1 a s (ẹ) 1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra: leto ima 365 dni; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto; prva četrtina leta; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto od 1. januarja do 31.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dán — dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osnóva — e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomeníti — in poméniti im nedov. (ȋ ẹ) 1. imeti vsebino a) ki označuje kak pojem, predmet: razloži mi, kaj pomeni tuja beseda; izrazi, ki pomenijo poklic, so: zidar, električar; to pomeni dejansko isto / beseda hiša pomeni stavbo, družino, podjetje b) ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bístvo — a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ménjati — tudi menjáti am, in ménjati am dov. (ẹ á ẹ; ẹ) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
